Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 465 kilometrov in prečka ozemlja štirih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Od tega teče v Avstriji 323 kilometrov. Mejni odsek z Avstrijo je dolg 34 kilometrov, del Mure, ki teče samo po slovenskem ozemlju, pa 28 kilometrov. Odsek med Slovenijo in Hrvaško je dolg 33 kilometrov, med Madžarsko in Hrvaško pa ca. 48 kilometrov.
Mura je danes skoraj v celoti ujeta v umetno korito. Zaradi tega je njena bočna erozijska moč majhna. Na nekaj mestih, kjer robovi korita niso obloženi z umetnimi betonskimi in kamnitimi bloki, še pokaže svoj rečni značaj. Na področju Lisjakove struge naredi Mura zaradi bočne erozije manjši meander, ki spremeni značaj rečnega toka, tako da reka na zunanji strani meandra material odnaša oziroma erodira, na notranji strani meandra pa ta material naplavlja v prodni sipini, ki je danes vidna v obliki majhnega otočka.
Prodniki, ki jih Mura odnaša in naplavlja, izvirajo iz Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo na površini metamorfne in magmatske kamnine. Največ prodnikov pripada gnajsu, granitu, žilnemu kremenu in amfibolitu, izmed sedimentnih kamnin pa najdevamo kremenov peščenjak in konglomerat. Te kamnine so odporne proti eroziji, druge, manj odporne, pa so zaradi transporta razpadle v glinaste in peščene delce.
Reka Mura je edina večja slovenska reka, pri kateri je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko.
